ŽIVLJENJE JE KOT CVET



Imela sem občutek, pa ga nisem poslušala. Potem pa se zgodi klic v sili. V življenju je že tako, kar vidimo okrog sebe, kar čutimo, je tako, kot je.  Ker že toliko časa iz življenja v življenje, nenehno in na en sam način zaznamo svoje izkustvo notranje in zunanje resničnosti. Kar pa nas velikokrat pripelje do zmotne predstave, da je to, kar vidimo in čutimo, tudi objektivno resnično. Naša duhovna pot nas vodi k učenju in spreminjanju in neposredno utrjevanju novih zaznav. Ali delamo prav ali narobe. Le, če želimo spreminjati sebe, se naše predstave o svetu, o nas samih, ljudi okoli sebe, počasi čistijo, namesto tega pa se nam odpira, nekaj povsem novega. Ali kot je rekel meni neznan avtor: "Ko bi se vrata zaznave očistila, bi bilo vse videti...... kakršno je, neskončno."
Potem pa se zavem zaznave v sebi. Kako dobro vem, da vse stvari okoli mene odhajajo, minejo, se končajo...... Nekateri bodo zaznali svojo resnično naravo. Vse je odvisno, kako živijo ta trenutek. Naše zdajšnje življenje nas utegne stati celo naše prihodnosti. Kako lahko modro dočakamo svojo smrt. Da se rešimo vseh slepil, ki nas vežejo na začaranem kolesu našega Ega. Če vam je ljubše rojstev in smrti. Ta trenutek je edini čas in kraj, v katerem se lahko pripravimo, da odpustimo, pozabimo, ljubimo brez pogojev, se zahvalimo vsem, ki so nas pripeljali k temu, da smo se lahko učili, biti dober človek. Se odpovemo lenobi, za katero v življenju ni več časa. Stopite na pot poslušanja in slišanja, razmišljanja, odpuščanja..... Ko imamo še človeško telo, ni več časa, da bi duh taval naokrog in bi Ego ustvarjal zablode, še naprej...... Kajti Ego je odsotnost prave vrednosti o tem, kdo v resnici smo, z vsemi posledicami vred. Oklepamo se za vsako ceno starih navad in podobe o nas samih. Dokler Egu ne snamemo krinke, nas vztrajno vleče za nos, da ne zmoremo drugače, da ni vredno, drugačno življenje, da se izteka in se ne splača....... Njegovo največje zmagoslavje je, da nas mami v prepričanje, da je tisto, kar je njemu najbolj v prid tudi nam. To je okrutna ironija. Ne bodimo več njegovi naivneži. Biti brez JAZ-a, ne pomeni, biti brez vse čarobnosti življenja in bogastva. Dve bitji imamo v sebi. Ego, ki je blebetav, zahteven, histeričen, preračunljiv in drugo DUHOVNO BITJE v nas, ki tiho šepeta in se ga le bežno sliši in smo mu namenili premalokrat pozornost, da bi ga slišali.
Pa vseeno, vsak ima pravico, do svojega učenja, število rojstev in smrti.
Jaz se raje spoznavam v poslušanju in slišanju ter meditaciji. Hvala vsem za učenje.
Žal mi je za vse tiste, ki do konca dajejo prednost svojemu Egu.
Upam, da se vedno odločate za ŽIVLJENJE!



Vsak človek je nekaj posebnega, edinstvenega, vsak je vreden čudovitega življenja.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PRAVLJICA ZA VNUKA MOJE PRIJATELJICE

POSLOVILNA za mojega možička

Čas, ki ga posvetimo sebi je najdragocenejši