Kaj nam bo leto prineslo?

Ravno to, kar bomo dali od sebe. Vedno se vse začne pri nas samih. Čemu posvečamo svoje misli.....  Naša prepričanja nam zastirajo poti, da ne slišimo svojega notranjega glasu, svoje srce. Ne obtožujmo se, ne sramujmo se... kajti to je nasilje nad seboj. Ne vem, kaj je prav in kaj narobe za vas. Vem pa kaj je prav zame. Da se vedno znova vprašam: "Ali je to res?"  Kar čutim, doživljam, mislim...... Dokler ne razumem samo sebe, do takrat ne morem razumeti vas, sveta. Leto zame ne bo nič drugačno, kot lansko leto. Le več dela na sebi bom imela, saj se vsega še hitreje zavem. Ljubezen nikoli ne zanika ničesar. Popolnoma je zaljubljena vase in spoznava samo sebe. Ljubezen ne izpusti nikogar..... V imenu ljubezni se dogajajo grozodejstva, ko tisti, ki jih povzroča misli, da je to edino pravilno. Če pa ste ljubezen, pomeni da pustite, da vsak sam spoznava samega sebe. In takrat si preprosto rečem: " To ni moje." Ne pomeni, da sem potem brezsrčna, toda celemu svetu res ne moremo pomagati. Začnimo pri sebi. Zakaj? Zato, ker imamo tam največ dela. Dokler se oziramo in mislimo, kaj bi drugi morali storiti, sami pa pri tem ne storimo ničesar, nismo LJUBEZEN. Ampak močno ljubimo, razlike, nesoglasja, delimo pravico v svoji glavi............          Za vas si želim nebesa in pekel, v tem smo povezani.... Če vas ne zanima vaša svoboda, da bi si izboljšali svoj svet, tudi mene ne zanima. Želim vam vse, kar si želite sami. Ja, potem pa nisem človeška. Ali je to res? Saj vas imam rada, želim vam samo tisto, kar si želite sami. Predanost svetu je moja resnica v tem trenutku. Zakaj bi mu bila predana, če niti sebi nisem. Če želim, pa jo lahko najdem samo v sebi, nikoli v svetu okoli sebe in drugih..... Zato bom predana sebi. Nekomu se zgodi nesreča, jaz sem v šoku, se mi nekdo smili, verjamem, da čutim bolečino nekoga, domišljam si, da vem kako se počuti, takrat sem ohromljena s svojimi mislimi. Človek, ki neha razmišljati, samo ukrepa, ukrepati pa mora ljubezen. Ko svoj poklic upravljaš z ljubeznijo... (gasilec, medicinska sestra, zdravnik, komunalni delavec, vodovodar, čevljar, trgovec.....), takrat ukrepaš, deliš svoje znanje, ne sodiš, spoštuješ, ceniš sebe. Ne glede kje si in kaj si. Nobena skrivnost ne obstaja za srečo. Preprosto v resnici ne obstaja nič v tem trenutku, le moj zapis in samo moje razmišljanje. Samo ena zgodba, ki se je pojavila na tej strani. Pa še to ne, ko jo zapremo. Leto mi bo prineslo...... vse in nič. Upam, da učenje v katerem bom lahko boljša kot lansko leto. Vse nas vedno pripelje nazaj k našemu resničnemu bistvu, to smo mi sami.

Zato sadimo, kar bomo sejali, bomo lahko tudi želi.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PRAVLJICA ZA VNUKA MOJE PRIJATELJICE

POSLOVILNA za mojega možička

Čas, ki ga posvetimo sebi je najdragocenejši