URSU ustvarjalnica

Tukaj sem zato, ker se moram še v življenju nekaj naučiti. Enkratna sem in taki ste tudi vsi drugi.  Seveda se imam rada in se sprejemam takšno kot sem. Ampak, včasih žene, dekleta malce damo sebe v drugi plan. In s časoma pozabimo nase. Zahtevajte svojo pozornost nazaj in najdite spet svojo moč. Ljubite sebe, bodite pozorne do sebe, kajti odvzele ste si jo same. Sprejemam svojo moč in cenim se. Vredna sem ljubezni in dajem si jo. Učim sebe in druge, kako je potrebno ljubiti najprej sebe.  Ljubezen do sebe in drugih mi daje moč in mi omogoča, da sem vse, kar sem lahko. Naj me sprejmejo ali ne, jaz sem takšna in taka sem si všeč. Trudim se kolikor se moram, da bi moje srce vedno prevzemalo nadzor nad razumom in Egom. Ko to počnem, se resnično ljubim. Takrat sem najlepša različica same sebe. In rada vas imam vse, ki iz mene vlečete tisto najboljše, kar znam in sem. Rada se imam v vseh izkušnjah in vse je v redu, tako kot se zgodi. Učim pa se zavedanja vsakega trenutka, da s svojim razmiš

SMRT!  Nekaj, kar veliko ljudi bega, ne želijo o tem govoriti. Pa je tako naravno - del življenja. Sam se rodiš in sam umreš. Na začetku, no ne vem, se ne spomnim. Na koncu ostajamo sami s sabo in svojo bilanco življenja. Morda pa nas je tega tako strah. Ali bolečine...... Všeč mi je Manca Košir, ki o tem tako lepo razmišlja drugače na svoj način. Zakaj pa ne bi imeli svoj zapisan govor, za naš pogreb, svojo izbrano pesem, zakaj me na koncu tisti, ki me celo življenje niso poznali, morda spoznajo.  Zakaj ljudje razmišljamo, da nekoga poznamo. Ga res? Koliko časa si namenimo za časa življenja, da spregovorimo o smrti. Je konec, ko moramo razmišljati tudi o tem. In tisti, ki so nas ljubili morajo vedeti, kaj smo si želeli. SMRT je del nas samih. Kot smo zaznavali življenje, tako na koncu zaznamo našo smrt.  Nekdo bo o njem ali njej rekel: " Bil-a je preprost-a, skromen-a, preživljal-a je številčno družino....." Mar je to res? Kdo ga opisuje, kdo mu je videl v dušo, kolikokra

Imela sem občutek, pa ga nisem poslušala. Potem pa se zgodi klic v sili. V življenju je že tako, kar vidimo okrog sebe, kar čutimo, je tako, kot je.  Ker že toliko časa iz življenja v življenje, nenehno in na en sam način zaznamo svoje izkustvo notranje in zunanje resničnosti. Kar pa nas velikokrat pripelje do zmotne predstave, da je to, kar vidimo in čutimo, tudi objektivno resnično. Naša duhovna pot nas vodi k učenju in spreminjanju in neposredno utrjevanju novih zaznav. Ali delamo prav ali narobe. Le, če želimo spreminjati sebe, se naše predstave o svetu, o nas samih, ljudi okoli sebe, počasi čistijo, namesto tega pa se nam odpira, nekaj povsem novega. Ali kot je rekel meni neznan avtor: "Ko bi se vrata zaznave očistila, bi bilo vse videti...... kakršno je, neskončno." Potem pa se zavem zaznave v sebi. Kako dobro vem, da vse stvari okoli mene odhajajo, minejo, se končajo...... Nekateri bodo zaznali svojo resnično naravo. Vse je odvisno, kako živijo ta trenutek. Naše zda

Težko se je bilo odpovedati vloge žrtve in prevzeti odgovornost zase, če so nas plašili z vsemi mogočimi resničnimi in neresničnimi informacijami. Vse bolezni in težave nas naučijo, da jih prikličemo sami, morda tudi podzavstno. Jaz sem lahko ugotavljala, kje je bil vzrok mojih težav. STRAH, ki sem ga začela počasi odpravljati. Podarjen pa mi je bil ČAS, ki sem ga s pridom izkoristila za peko in sprehode. Čas, da sem se posvetila sebi in razmišljala, kako ozdraviti svoja področja v življenju, da bom polno živela. Popolno zdravje je moje naravno stanje. Osvobajam se vseh miselnih vzorcev, ki bi se lahko izrazili kot bolezen. Rada se imam in se cenim. Življenje bom živela polno. Pa naj traja, dokler traja. Razgibavala bom svoje telo, ga krepila z zdravo hrano in pijačo..... Se zraven zabavala in urejala odnose, ki so meni pomembni. Živela polno vsak dan. In bila HVALEŽNA za veliko stvari, ki so v mojem življenju postajale samoumevne. COVID-19 je meni pomagal, da sem stare vzorce zamenja

Včasih prav pozabimo nase. Spremljala sem daleč nazaj, neko oddajo o naših krajih...... Marezige... tja pa moram. Časa in pravega trenutka, da si uresničim željo, pa dolgo ni bilo. Ko sem pripravljala presenečenje za svoja starša, sem dala in prejela hkrati. Po desetih letih sem prišla na čudovit primorski kraj Marezige.... njen pogled in narava sta me prevzela. Nič posebnega za nekoga, zame pa veliko dolgoletna izpolnjena želja.... Kako malo je potrebno in  kako dolgo čakamo, da sebi izpolnimo željo. Ne vem, zakaj je tako. Zagotovo pa je letos priložnost, da obiščem kraje po Sloveniji, saj je čudovita.

Pomislimo na stvari, ki si jih želimo spremeniti v svojem življenju. Stopite pred ogledalo se zazrite vase. Spoznali boste, da ste si vsa stanja v vašem življenju ustvarili sami. Če ste pripravljeni osvoboditi se vzorca v svoji zavesti, katerega več ne potrebujete. Vprašajte osebo v ogledalu, če ste prepričani in resnično pripravljeni stopiti iz okov preteklosti. Samo vi ste tisti, ki jo zadržujete. Zanimivo je to, da nam ni treba vedeti kako. Univerzalna inteligenca naše podzavesti, bo ugotovila kako. Za vsako misel, dobimo odgovor in moč v danem trenutku. Naše trenutne misli in besede ustvarjajo našo prihodnost. Ali drugače, kar danes seješ, to jutri žanješ. Vse, kar potrebujemo si lahko damo sami. Tudi ljubezen, srečo in bogastvo. NI VAŠA DOLŽNOST, DA ME RAZUMETE, MOJA JE!  Zahvala, osebi, ki me uči, da sem lahko srečna.  Zate  Ena za rojstni dan  Za pridno, delovno ročico.....  Voščilo za rojstni dan  Za malo prisrčno žabico  Upam, da se zavedajo, da si

Življenje je res čudovito, ko ga živiš. So vzponi in padci in vmes se učiš. Z lahkoto se osvobajam, tega, kar ne potrebujem več. Preteklost je minila, sedaj SEDANJOST je pomembna.  Kolikokrat v našem življenju se lovimo in nas nerazrešene stvari vedno najdejo. Pa mi je znova  nekdo, postavil ogledalo. Veselim se vsakega dne, vedno hitreje zaznam zanke in potem se jih lotim razplesti. Včasih hitreje, včasih traja malo dalj časa. Odvisno koliko časa hranim svoj Ego. Takrat se spomnim, da se moram imeti rada in ceniti sebe. Kajti vrednost vedno postavimo mi. Super je takole napisati, v praksi ni vedno tako lahko, je pa vedno vredno truda. Preprosto:"Zakaj ne bi ljubili sebe najbolj!"  To si zaslužimo. Kot je lepo razvajati druge.  Sprednja stran  Pop up voščilnice     Za rojstni dan sodelavki, da ji polepšam dan.      Kajti v majhnih pozornostih je čar.    Zadnja stran.  Sredina voščilnice, škatlica in zapestnica iz fime.

Ja, ko vas prime malodušje, rabite ščepec rešitve. Veliko ljubezni, katero si podarite sami. Veliko smeha, ko sprostite otroka v sebi. Veliko sprehodov na svežem zraku in na soncu. Ni vse za vsakogar, zato najdite svoje rešitve. Popoprajte si malo življenje, tako da sprejmete sami sebe. Dobre misli, dobra knjiga, dobra prijateljica, dobra glasba...... Vse naj bo zdravo in dobro za vas. Včasih razmišljamo, da bi drugi ljudje morali delati drugače, biti kaj drugega....... Pa se vedno znova zavem, da lahko popravim le sebe. Ko raziščem svoje misli, najdem svobodo. Moje napake, so le učenje za katere sem lahko hvaležna. Ne iščem več ljubezni, samo sem ljubezen. Naprej do sebe, in nato do drugih.  Kadar pa se spravim v kletko, ker poskušam dobiti nekaj izven sebe, se kmalu zavem, da tako ali tako, to že imam. Starejša voščilnica, ki me opomni, kaj pomeni imeti dobre prijateljice. Evo, meni je pomagalo že, da sem z vami podelila svojo malo krizo. Sedaj grem pa naprej. Vam pa želim v